MOTNJE POZORNOSTI

Motnje pozornosti (prej MCD), motnje koncentracije, hiperaktivnost, ADD (attention defficit disorder), legastenija, disleksija ipd. so razlièna imena za skupino motenj možganskega funkcioniranja, ki jo poznamo kakšno stoletje, bolj intenzivno pa se z njo ukvarjamo nekaj desetletij.

Pri nas veèinoma diagnosticiramo in pomagamo šolskim otrokom, saj postane z všolanjem ta motnja bolj opazna. Kljub temu pade še preveè otrok skozi rešeto in se jih oznaèi kot lene, nezainteresirane, iz motenih družin, nevzgojene ipd. Veliko jih zaradi tega ne konèa šolanja, pristanejo na ulici, pogosto si »pomagajo« z drogami ali alkoholom in posledièno tonejo še globlje. Veèinoma so nepriljubljeni, zato se umikajo vase ali razgrajajo še bolj, razvijejo slabo samopodobo. Njihovi starši se pogosto ne znajdejo, krivijo se, so obremenjeni, se razvežejo, ker je napetosti v družini preveè.

Raziskave povedo, da je takih veè deèkov kot deklic, približno 10% vse populacije. Vèasih je veljalo, da s puberteto te težave minejo, moderne metode merjenja možganov pa tega ne potrjujejo. Stanje se izboljša, ker se ljudje nauèijo živeti s to motnjo in jo kompenzirati.
Obstajajo zdravila, vendar je vse veè nasprotujoèih si raziskav, nekatere potrjujejo uspešnost, druge pa govorijo o dokaj hudih stranskih uèinkih. Vsekakor zdravila ne morejo biti edini naèin pomoèi. Pomagati je treba predvsem staršem, družinam, da znajo otroku pomagati, istoèasno pa postavljati meje in ga uèiti tehnik uèenja in življenja s to motnjo.

Posebno poglavje so šole, kjer imamo razliène izkušnje. Vse preveèkrat se zgodi, da uèitelji in svetovalci teh težav ne prepoznajo in je otrok deležen še hujših, škodljivih pritiskov. V šolo ne hodi z veseljem, pogosto zboli, postaja depresiven ipd. Družina in otrok pa kmalu ne poènejo drugega , kot da se ukvarjajo s šolo in se tako kvaliteta življenja slabša.

Naslednji problem so odrasli z motnjo pozornosti. Pogosto šole ne dokonèajo, so neuspešni v službi, imajo težave v odnosih, so depresivni, osamljeni. Psihiatri jim pogosto dajejo zdravila za depresijo, proti anksioznosti, pravih razlogov pa ne odkrijejo. Med odvisnimi, agresivnimi, obsesivnimi, nemotiviranimi, vzdražljivimi, brez energije, povzroèitelji prometnih ali drugih nesreè, sanjaèi, èrnogledimi in vsemu nasprotujoèimi ljudmi je veliko neodkritih in nezdravljenih ljudi z motnjami pozornosti.

V mojo ambulanto pridejo zaradi odvisnosti, depresij, problemov na delovnem podroèju, v odnosih in so ponavadi zelo zaèudeni, ko jim orišem še druge znaèilnosti njihovega življenja, pa jih prviè vidim. Zelo jim (in njihovim bližnjim) odleže, ko ugotovijo, da za svoje stanje in probleme niso sami krivi, in ponavadi so zelo motivirani za zdravljenje.

Poznamo 6 tipov motenj pozornosti:

• Tip 1(motnje v koncentraciji, hitra odkrenljivost, neorganiziranost, nemirnost, impulzivnost, hiperaktivnost)
• Tip 2 (nepozornost, poèasnost, nizka motivacija, sanjaèi, zasedenci)
• Tip 3 (imajo težavo zamenjati pozornost z ene stvari na drugo, negativno razmišljanje, negativno vedenje, nefleksibilnost, zaskrbljenost, nasprotujoèi, konfrontirajoèi)
• Tip 4 (nepozorni, razdražljivi, agresivni, èrnogledi, menjajo razpoloženja, zelo impulzivni)
• Tip 5 (nezbranost, ves èas nekoliko depresivni, so negativistièni, nizka energija, obèutki brezupa in nizke lastne vrednosti)
• Tip 6 (zelo odkrenljivi in nepozorni, jezni, preveè obèutljivi na okolje, npr. zvok, svetlobo, temperaturo, ljudi, zelo nasprotujoèi, veliko govorijo in imajo izrazita nihanja razpoloženja)
  

Se prepoznate? Ali morda koga od bližnjih? Ste že bili na razliènih terapijah, ki pa niso izkoreninile težave? Imate otroka, ki trpi zaradi motenj pozornosti, in ne veste, kako ravnati z njim, s šolo ipd.?

Pridite. Skupaj bomo ocenili stopnjo težave, dobili boste napotke, kako ravnati, morda pa bo potrebna globlja, timska obravnava in zdravila, in vas bom napotila naprej.

Motnje pozornosti so kronièna težava, zato se jo moramo lotiti èim prej, èim bolj sistematièno in ji posvetiti dovolj èasa. V nasprotnem primeru se izgubljamo po labirintih, porabimo še veè èasa in si nakopljemo sekundarne težave, ki potrebujejo še globljo in dolgotrajnejšo obravnavo.