Kako si lahko s pomoèjo novih spoznanj v nevrofiziologiji pomagamo sami

V zadnjih 10 letih so znanstveniki odkrili veè o delovanju možganov kot v vseh letih do sedaj.Odkrili so, namreè, kako slikati možgane tako, da se ne vidijo samo anatomske znaèilnosti, ampak tudi,kateri deli možganov delajo in s kakšno intenzivnostjo. Še malo, pa bomo lahko brali misli.

Meni se zdi zelo zanimivo odkritje, da samo 1/6 možganov deluje zavestno, pa še to lahko naenkrat mislimo le na 1 do 3 stvari naenkrat. 5/6 možganov pa presenetljivo dela 24 ur na dan, vendar se njihove dejavnosti ne zavedamo.Možgani so prepredeni s komunikacijskim vezjem , tako da te vsebine, ne glede na to, da se jih ne zavedamo, delujejo na nas, na naše poèutje, èustvovanje, mišljenje, vedenje in delovanje telesa.

Še nekaj dejstev:

• Možgani ne skladišèijo energije, zato za skladišèenje informacije nimajo veliko èasa. Èe si informacijo ne zapomnimo v 43 sekundah, je izgubljena (npr., ko »preslišimo« ime pri predstavljanju). Èe je informacija opremljena s èustveno komponento, si jo lažje zapomnimo. Za avtomatizacijo novih vedenjskih vzorcev potrebujejo možgani od 21 do 30 dni.
• Možgani ne loèijo med resniènostjo, filmom in vizualizacijo, zato lahko doživimo veselje ob resniènem dogodku, ob gledanju filma in èe si nekaj veselega predstavljamo. Fiziologija se odzove v skladu s tem. Èe je film napet, smo polni kortizola, èe ima sreèen konec, se v nas sproži serotoninska reakcija.
• Za možgane je vsaka nova informacija uèenje. Èe uèenje veèkrat ponovimo, ga okrepimo s èustvi, se vzpostavijo nove nevronske povezave (nevrogeneza), torej možgani ves èas rastejo in se razvijajo. Podobno, èe se prenehamo uèiti, bioenergetske povezave oslabijo.Uèenje je lahko intelektualno ali telesno.
• Amigdala je majèkena parna struktura v možganih, ki èe ima situacija èustveno noto, možgane "pognoji" z encimi in proteini, da si informacijo lažje zapomnijo. Ni potrebno, da gre ravno za prometno nesreèo, dovolj je nasmeh, topel pogled, pa že deluje.
• 80% delovanja nezavednega dela možganov je negativni samogovor, ki je povezan z našimi obrambnimi mehanizmi. Obrambni mehanizmi so gensko pogojeni in nas varujejo pred nevarnostjo, vendar so vèasih pretirano zašèitniški, vèasih pa ne znajo prav oceniti situacije.Zato nas pogosto prikrajšajo za kako dobro novo izkušnjo.
• Možgani imajo neverjetne sposobnosti prilagajanja novim situacijam. Npr. astronavtom so dali za 1 mesec oèala, ki so sliko obrnila z glavo navzdol, zato da bi testirali, kako se znajdejo v obrnjeni situaciji. Niso prièakovali, da so vsi skoznje èez en mesec videli normalno. Možgani so samo naredili nov program.

Imate tudi vi obèutek, da jih premalo uporabljamo?

Zaradi teh spoznanj se psihoterapija popolnoma spreminja in postaja uèinkovitejša.

Verjetno tudi že slutite, kako lahko ta spoznanja sami uporabimo v naš prid. Npr.: Konèno lahko znanstveno utemeljeno lahko reèemo, da je dobro lagati samemu sebi, zato, ker naši nezavedni možgani nekritièno vse »verjamejo« in procesirajo. Npr: Èe si 1 mesec ponavljamo afirmacijo, da smo zdravi in jo podkrepimo s pozitivnimi èustvi, bodo naši možgani to procesirali in naredili nove nevropovezave. Seveda si naredimo medvedjo uslugo, èe si govorimo, da smo zdravi, zraven pa gojimo strah pred smrtjo, možgani ne bodo vedeli kaj narediti z nasprotujoèimi informacijami. To je najveèja ovira pri delu na sebi, nagaja pa tudi v psihoterapevtskem procesu. Z obrambnimi mehanizmi imamo terapevti veè dela kot z uvidi, kaj naše stranke potrebujejo.

Kako si lahko pomagamo?Delati bo treba, vendar bodo uspehi kmalu vidni.

Predstavljam vam 10 nevrofizioloških " zapovedi"!

1.Najprej se moramo v resnici odloèiti, da bomo malo pospravili po naši notranjosti.

2.V zvezek bomo sproti zapisovali naše samogovore zato, da jih bomo ozavestili in jih lahko analizirali.

3. V isti zvezek bomo svinènikom druge barve iste negativne samogovore spremenili v pozitivne. Pri tem ni pomembno, ali verjamemo v možnost, da se ti uresnièijo. Podobno kot pri astronavtih, se bodo v naših možganih pojavile nove nevronske strukture, ki bodo omogoèale, da bomo vanje verjeli in celo vedeli, kako jih bomo uresnièili.

4. K novemu uèenju bomo sedali dobre volje, sicer, nam amigdala ne bo kaj dosti pomagala.Dobro je torej prej narediti kakšno relaksacijsko vajo, se veseliti novih znanj, poslušati vzpodbudno glasbo(obstajajo prilagojene glasbe na CDjih, ki inducirajo takšne možganske valove, ki uèenje olajšujejo) ipd.Snov bomo povezovali s prijetnimi èustvi, asociacijami.

5.Ker vemo, da se nove sinaptiène povezave ne tvorijo, èe ne ponavljamo, bomo nove pozitivne informacije pogosto ponavljali, dokler se ne avtomatizirajo, vskladišèijo in postanejo dostopne. Z negativnimi pa ravno tega ne bomo poèeli.

6.Naredili si bomo naèrt uèenja (beri življenja), saj bomo tako možgane prisilili, da delajo po našem planu, ne po neki njihovi(nam nezavedni) notranji »logiki«

7.Iz istega razloga bomo naredili seznam pomembnosti (za nas) informacij. Ne bomo veè tratili èasa in možganskih kapacitet za navlako, zavestno bomo izbirali, usmerjali in urejali pomembne informacije.To bomo naredili zato, da prehitimo nezavedne možgane, postavimo za nas koristne cilje, namesto, da bi nas le ti usmerjali po svoji, z negativnim samogovorom usmerjani »logiki«.Postavili si bomo velike cilje in jih zapisali, saj , èe jih že postavljamo, je škoda èas tratiti za majhne, a ne?

8. Te cilje bomo glasno , pred ogledalom pogosto ponavljali zato, da jih, razen z mišljenjem, utrjujemo še s sluhom in vidom(informacija, ki potuje po veè nevronih ima veèjo težo).

9.Cilje bomo oblikovali pozitivno, kratko in jedrnato.Npr.Zdrava sem, namesto nimam raka(èustveno je beseda rak zelo moèna in nezavedni možgani si jo bodo še bolj zapomnili, sprožili stresno hormonsko sliko, ki nam k zdravju ne bo ravno pomagala). S pozitivno formulacijo možganom ni treba niè misliti, sprožijo takoj pozitivno hormonsko sliko, ki dokazano pomaga k zdravljenju organizma.

10.Nauèimo se zaupati intuiciji!Intuicija, èe je nismo skoraj potopili v naše strahove in negativne scenarije, je zdrav glasnik nezavednih možganov. Intuicija enostavno ve! Problem je, da veliko ljudi nima stika z njo, jo ne jemlje resno, jo zamenjuje s strahom.Vendar nam je na razpolago, èe vzpostavimo dialog z njo.